V teh novembrskih dneh se dokončno poslavljamo od enega izmed dveh zelo starih kostanjev ob jarški šoli. Zahvalili smo se mu za senco, domovanje za živali, omogočanje skrivalnic in plezanja, zrak, plodove, mogočnost, prijaznost in prijateljstvo. Veseli smo bili možnosti, da smo ob njem rasli tudi vsi mi. Želimo, da bi bila naša jarška šola še mnogo let prostor učenja in odraščanja, pri čemer nam drevesa zelo pomagajo. Zato bomo z veseljem skrbeli za novo, mlado drevo, ki bo nadomestilo dosedanje. Saj nam boste pomagali, kajne? (EC)