- Avtorici: Ana Lajovic in Taja Majdič, 9. razred
- Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun in Sabina Burkeljca
POVZETEK: Najino raziskovalno nalogo posvečava 110-letnici šole v Jaršah. Cilj raziskovanja je bil izvedeti čim več o dogajanju na jarški šoli, predvsem o tistem, kar se ne da izvedeti iz šolske kronike in drugih pisnih virov. Jarško šolo sva si najprej dobro ogledali, saj notranjosti prej nisva poznali. Slikovno gradivo s tega ogleda predstavljava v enem od prvih poglavij. Potem sva sestavili obsežen vprašalnik za intervjuje in opravili pogovore z devetimi sogovorniki, nekdanjimi učitelji, učenci in stanovalci v jarški šoli. Pogovarjali sva se o zunanjosti in notranjosti jarške šole v obdobju, ko so vanjo zahajali, o učiteljih in poteku pouka ter učnih pripomočkih, o organiziranosti šolske malice in šolskih izletih, o interesnih dejavnosti na šoli ter o proslavah in drugih prireditvah. Ugotovili sva, da se je organiziranost nekoliko spreminjala glede na to, v katerem obdobju so najini sogovorniki obiskovali jarško šolo. Do leta 1963, ko je bila jarška šola samostojna štiriletna osnovna šola, se je bolj povezovala s krajem in z delavci tovarne Induplati, npr. pri proslavah. Kasneje, ko je bila podružnična šola I. osnovne šole Domžale, pa so se glavne proslave odvijale na matični šoli. Po letu 1972, ko je postala del nove Osnovne šole Josip Broz Tito, danes Osnovne šole Rodica, pa so se proslave odvijale v glavni šolski stavbi na Kettejevi cesti 13. Sogovorniki se z nostalgijo spominjajo obdobja, ki so ga preživeli v jarški šoli. Bili so to drugačni časi, ko so bili ljudje bolj skromni in bolj medsebojno povezani, časi, ki so z današnje perspektive vedno bolj zanimivi. Za naju je bilo marsikdaj presenetljivega, npr. črpanje vode iz vodnjaka, makadamske ceste, vožnja z vozom na končni izlet, skupna stranišča za dečke in deklice, delovne halje, pisanje s peresi, žigi čebelice, pošiljanje v kot, sprejem v pionirje, hoja v krogu med odmori in še veliko drugega.
