Spoštovani starši, drage učenke in učenci, cenjene učiteljice in učitelji.
Leto 2014 se izteka in ob vsakem zaključku se ozremo nazaj zato, da lahko usmerimo pogled naprej.
Ko se bližamo mesecu decembru, nas zajame neko posebno vznemirjenje – nas odrasle in vsak nov decembrski dan vedno bolj tudi otroke. Najmlajši čakajo na dobre može, čakajo na darila, na decembrsko pravljico …
Zadnje dni sem veliko razmišljala, kaj nam prinaša prihajajoči praznični čas: je res vse tako bleščeče, veselo in sproščeno? Praznovanja smo naredili po meri dobrega potrošnika, ki razmišlja o tem, kaj kupiti, da bi se dragim ljudem zahvalil, se oddolžil, jih potolažil, uresničil še kakšno željo ali se le prikupil? Spomnim se časov lastnega otroštva, ko ni bilo mogoče pričakovati veliko, a sem vseeno dobila dovolj. Doživeti bližino, skupaj preživeti en cel dan, govoriti in se poslušati, se igrati in se smejati je vrednejše od najlepšega in največjega darila pod novoletno smrečico…ti trenutki ostanejo, ljudje jih zmoremo deliti tudi takrat, ko postanemo veliki. In na njih se nikoli ne nabira prah.
V današnjih časih marsikomu ni lahko; marsikdo ne zmore tekmovati v tekmi za »imeti« in še manj za »dati«. Osnovno materialno dostojanstvo je pomembno, ljudem ga ne moremo omogočiti zgolj z dobrodelno podporo. Morajo ga imeti, družba blagostanja ga mora omogočiti vsem. Delo, blagostanje in dostojanstvo. Takrat ljudje zmorejo zaupati sebi, zmorejo zaupati in verjeti v druge, želijo deliti, se povezovati in sodelovati. Brez zavisti, brez škodoželjnosti, brez sovraštva, brez predsodkov.
Ko opazujem otroke, skušam na življenje pogledati skozi njihove oči: zdi se mi, da življenje živijo skozi male in velike ekrane; to počnejo tudi takrat, ko so skupaj, vsak s svojim ekranom v roki, vsak s svojo virtualno zgodbo. Brez omejitev, brez občutka, da je nekaj klikov lahko nevarnejših kot splezati na bližnje drevo. Tehnologijam ne moremo ubežati, lahko pa z njimi kvalitetno živimo. In to moramo današnje otroke naučiti zaradi njih in nas, ki bomo v prihodnosti ob sebi želeli imeti srčne in čuteče ljudi.
Naj vam ob iztekajočem letu izrečem iskreno željo,
da naj vam bo v prihodnjih dneh lepo, da boste vedno zmogli hoditi naprej, k uspehu, k sreči, vedno k dobremu – če pa se zmotite, je napako vedno mogoče popraviti.
Želim vam lepe in mirne božične praznike, Novo leto pa naj vam prinaša veselje, moč, razumevanje in zdravje.
Ravnateljica OŠ Rodica:
Milena Vidovič
