Na podlagi 60. e člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/07) je Svet Osnovne šole Rodica na 2. seji dne, 1. 7. 2009 potrdil

 

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA OSNOVNE ŠOLE RODICA

I. PRISTOJNOST

1. člen (pristojnost)

Pravila šolskega reda Osnovne šole Rodica (v nadaljnjem besedilu: Pravila šolskega reda) določajo:
• pravice, dolžnosti in odgovornosti učencev,
• načine zagotavljanja varnosti,
• pravila obnašanja in ravnanja,
• vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil,
• organiziranost učencev,
• opravičevanje odsotnosti,
• sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva,
• drugo.

Pravila šolskega reda bodo objavljena na spletni strani šole, njihov izvleček pa v publikaciji šole.

II. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV

2. člen (pravice učenca)

Pravice učenca so:
• da obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
• da pridobiva znanje, spretnosti in navade za vseživljenjsko učenje,
• da mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje,
• da šola organizira življenje in delo s spoštovanjem univerzalnih civilizacijskih vrednot in posebnosti različnih kultur,
• da mu šola zagotavlja enakopravno obravnavanje ne glede na spol, raso in etnično
pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
• da šola zagotovi varovanje njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
• da učitelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in individualnost ter njegovo
človeško dostojanstvo in pravico do zasebnosti,
• da mu je omogočeno tudi izven pouka pridobiti dodatno razlago in nasvet,
• da se pri pouku upošteva njegova radovednost ter razvojne značilnosti, predznanje in individualne posebnosti,
• da pri pouku dobi kakovostne informacije, ki sledijo sodobnemu razvoju znanosti in strok,
• da dobi o svojem delu sprotno, pravično in utemeljeno povratno informacijo,
• da dobi pri svojem delu pomoč in podporo, če ju potrebuje,
• da svoji razvojni stopnji primerno sodeluje pri oblikovanju dni dejavnosti, ekskurzij, interesnih dejavnosti in prireditev šole,
• da se lahko svobodno izreče o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole,
• da se vključuje v delo oddelčne skupnosti učencev, skupnosti učencev šole in šolskega parlamenta,
• da sodeluje pri ocenjevanju,
• da sodeluje pri dogovorjenih skupnih aktivnostih.

3. člen (dolžnosti in odgovornosti učenca)

Dolžnosti in odgovornosti učenca so:
• da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole in ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola,
• da redno in točno obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
• da izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti (aktivno sodeluje pri pouku, se uči sproti, opravlja domače naloge, upošteva delovna in varnostna navodila, zapisuje snov, sodeluje pri preverjanju znanja, prinaša šolske potrebščine, skrbno ravna z materialom, opravlja dela reditelja, …)
• da učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
• da v šoli in izven šole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev in delavcev šole,
• da varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole,
• da se spoštljivo vede do drugih,
• da spoštuje pravila šolskega reda,
• da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddelčni skupnosti ali skupnosti učencev šole,
• da sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev,
• da zastopa šolo na tekmovanjih, prireditvah, srečanjih …

III. NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI

4. člen (zagotavljanje varnosti)

Šola zagotavlja varnost v šolskem prostoru na naslednji način:
• z upoštevanjem predpisov, ki veljajo na tem področju,
• z upoštevanjem pravil obnašanja in ravnanja iz Pravil šolskega reda,
• z varnostjo pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela,
• z dežurstvom strokovnih delavcev,
• pri vzgojno-izobraževalni dejavnosti, ki se organizira zunaj šolskega prostora – zagotovi se ustrezno število spremljevalcev po Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje devetletne osnovne šole,
• z upoštevanjem ukrepov s področja varnosti v cestnem prometu (prevozi, gibanje na prometnih površinah …),
• da izvaja različne preventivne aktivnosti in ukrepe za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja,
• da vsako leto pripravi evakuacijski načrt in izvede evakuacijo,
• da oblikuje oddelke in skupine učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi,
• da zagotovi, da objekti, učila, oprema in naprave izpolnjujejo veljavne normative in standarde,
• da zagotovi varno izvajanje dejavnosti,
• da zagotovi učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice,
• z videonadzorom vhodov v stavbo na Kettejevi 13.

Nemoten potek vzgojno-izobraževalnega dela, zagotavljanja varnosti, nadzor v šolskih prostorih izvajajo vsi strokovni delavci šole.

Med učno uro zagotavlja varnost in nadzor strokovni delavec, ki izvaja vzgojno-izobraževalni program v šolskih prostorih ali na drugih lokacijah.

IV. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA

5. člen (prihajanje v šolo)

Začetek pouka je za večino učencev ob 8. uri, lahko pa tudi prej ali kasneje. V šolo naj prihajajo največ 10 minut pred začetkom pouka.

Učence, ki so vključeni v jutranje varstvo in učence 1. razreda, starši ali druga pooblaščena oseba pospremi do učilnice.

Pešci s pomočjo staršev in razrednikov izberejo najbolj varne poti, po katerih prihajajo v šolo.

Učenke in učence razredne stopnje s Količevega in ulic severno od Parmove, ki so se k prevozu prijavili, pripelje do šole avtobus, ki vozi po voznem redu, objavljenem v začetku šolskega leta. Učence pri šolskem vhodu sprejme dežurni učitelj.

Vožnjo s kolesi odsvetujemo, če pa učenci pridejo s kolesom, naj ga parkirajo na ploščadi JZ od vhoda na otroško igrišče, popoldne pa lahko tudi ob vhodu v telovadnico. Šola za kolesa ne prevzema odgovornosti.

Prav tako odsvetujemo vožnjo z rolerji, vstop v šolske prostore z rolerji ni dovoljen.

Za hojo uporabljamo asfaltne poti, ne utiramo si stezic po travi.

Zaradi varnosti je šolski vhod med poukom zaklenjen, za odpiranje vhodnih vrat skrbi dežurni učenec, ki vpiše in usmerja obiskovalce šole. V stavbi oddelkov Jarše za odpiranje vrat po začetku pouka poskrbi kuhinjska pomočnica.

Zaradi varnosti je šolski vhod odprt le ob določenih urah, v primerih, ko je zaprt, pa je mogoče uporabiti domofon ali zvonec na službenem vhodu (otroško igrišče).

Šolski vhod je odprt:
Kettejeva 13 Oddelki Jarše
6.00 – 8.00 7.30 – 8.00
8.40 – 8.50
9.30 – 9.50
11.30 – 17.00 11.30 – 11.45
12.25 – 13.00

Učenci v dopoldanskem času in v času podaljšanega bivanja praviloma uporabljajo samo glavni vhod, le popoldne smejo k športnim dejavnostim vstopati skozi stranski vhod z otroškega igrišča, kjer jih počaka vaditelj.

Po prihodu v šolo se učenci pred garderobami preobujejo v copate (v šolske copate, ne superge) in shranijo gornja oblačila in čevlje v garderobni omarici ali na obešalniku in predalčkih za čevlje pred učilnico.

Učenci v oddelkih Jarše uporabljajo vhod z dvoriščne strani. V vetrolovu se preobujejo in pustijo garderobo na mestih, ki so jim namenjena.

Učenci predmetne stopnje hranijo garderobo in pripomočke v garderobnih omaricah, za katere prejmejo ključ ob prevzemu omarice. Za ključ je potrebno položiti kavcijo 3,00 €.

V primeru, ko učenec pozabi ali izgubi ključ, garderobno omarico zjutraj odpre pomočnica ravnateljice ali dežurni učitelj v kleti. Dokler učenec ne najde ali pridobi novega ključa, ostaja omarica odprta.

Če učenci pozabijo copate doma, se oglasijo pri pomočnici ravnateljice, ki jim posodi rezervne. Te ob koncu pouka vrnejo.

Izhod na otroško igrišče je v spremstvu učiteljev mogoč tudi s stranskega, službenega vhoda.

6. člen (bivanje na šoli)

V času med začetkom in koncem pouka učenci šolskega teritorija (določen v Hišnem redu) ne smejo zapuščati. V izjemnih primerih da razrednik ali učitelj učencu pisno dovoljenje.

V primeru slabega počutja, bolezni ali poškodbe, ko želi otrok zapustiti šolo, razrednik ali učitelj pokliče starše, ki jih učenec počaka pred tajništvom, učenci razredne stopnje pa pri razredničarki.

Na začetek pouka in na posamezne ure učenci počakajo v učilnici, po končanem pouku pa prostor zapustijo urejen in se čim bolj mirno preselijo v drugo učilnico oz. odidejo domov.

Pred vstopom v telovadnico učenci v garderobi telovadnice odložijo oblačila, obutev in šolske pripomočke. Garderobo učitelj ali trener zaklene.

Zadrževanje pri dežurnem učencu ni dovoljeno, saj mora dežurni učenec imeti pregled nad dogajanjem pri šolskem vhodu.

Učenci prosti čas ali proste ure preživijo čim bolj umirjeno v kotičkih, v šolski knjižnici ali večnamenskem prostoru, če tam ni druge organizirane dejavnosti.

Šola je območje tihih telefonov, zato uporaba mobilnih telefonov v šoli ni dovoljena. Če učenec telefon prinese v šolo, to naredi na lastno odgovornost in z vednostjo staršev. V tem primeru mora učenec mobilni telefon v šoli in pri zunajšolskih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih izključiti.

V šoli ne dovolimo pogovarjanja preko mobilnih telefonov, pisanja SMS sporočil, snemanja, fotografiranja, poslušanja glasbe ali drugih načinov uporabe telefona, s katerim učenec ovira delo ali zasebnost drugih učencev ali zaposlenih.

Za nujne telefonske klice je učencu vedno dostopen šolski telefon, za katerega učenec zaprosi tajnico, učitelja ali drugega strokovnega delavca šole.

7. člen (odmori)

Med posameznimi učnimi urami so pet minutni odmori, ki so namenjeni zamenjavi gradiv, učilnic, učiteljev, pa tudi za kratko umirjeno sprostitev in pripravi na novo uro.

Glavni odmor traja 20 minut in je namenjen malici, ki jo učenci/učenke pojedo v jedilnici ali učilnici, po pripravljenem razporedu. Le v odmoru za malico je izhod na dvorišče dovoljen šele, ko so pomalicali in imajo posebno dovoljenje dežurnega učitelja.

Učenci in učenke, ki v šoli kosijo, po končanem pouku in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih odidejo na kosilo v jedilnico. Tisti, ki imajo pouk še 7. in 8. uro, kosijo v času opoldanskega odmora (po 6. šolski uri). Garderobo pustijo v garderobnih prostorih. Šolsko torbo odložijo v predale ob vhodu v jedilnico.

Učenci in učenke, ki v šoli ne kosijo, v času kosila ne prihajajo v jedilnico.

Učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje, gredo takoj po končanem pouku v učilnico podaljšanega bivanja, na kosilo pa skupaj z učiteljico po pripravljenem urniku.

Okna učilnic in drugih prostorov smejo odpirati le odrasle osebe.

8. člen (prehranjevanje)

Za učence v jutranjem varstvu je organiziran zajtrk ob 7.15 uri. Učenci pozajtrkujejo v jedilnici, kamor jih pospremi eden od učiteljev.

Razporeditev odmorov za malico urejamo z urnikom, ki je sestavni del prehranskega načrta. Za učence I. triletja in deloma II. triletja je zanjo namenjen čas po 1. učni uri, za starejše pa po 2. Učenci malicajo v učilnicah ali jedilnici, odvisno od razporeda pouka.
Malico prinesejo v učilnice reditelji, ki jih določi razrednik, 1. in 2. razredu pa kuharica, ki ji pomaga dežurni učenec. Reditelji prevzamejo malico na za vsako skupino določenem mestu in na isto mesto vrnejo posodo in ostanke. Če učenci malicajo v jedilnici, reditelji pripravijo in pospravijo mize.

Učenci, ki kosilo prejemajo kot abonenti, so evidentirani na seznamu prejemnikov kosil, občasni odjemalci pa se izkažejo z blokom za kosilo.

Popoldanska malica je pripravljena po 14. uri v jedilnici, kjer jo prevzamejo dežurni učenci v oddelkih podaljšanega bivanja.

Na šolskih hodnikih so pripravljeni sadni kotički, kjer si učenci lahko vsak dan postrežejo s sadjem.
Podrobna pravila prehranjevanja ureja prehranski načrt.

9. člen (dežurstva)

Za varnost in urejenost na hodnikih skrbijo dežurni učitelji in dežurni učenci. Ti upoštevajo Pravila dežurnih učencev in Pravila dežurnih učiteljev.

Učiteljevi pomočniki, ki skrbijo za red, so reditelji. Njihove naloge so predvsem naslednje:
• uredijo garderobe pred poukom in po njem,
• skrbijo za urejenost učilnice, pobrišejo tablo, pospravljajo skupne pripomočke, na predmetni stopnji pa še:
• sporočajo odsotnost učencev,
• če učitelja 5 minut po začetku ure ni v razred, o njegovi odsotnosti takoj obvestijo pomočnico ravnateljice ali ravnateljico,
• prinašajo malico, jo pomagajo razdeliti, po malici učilnico pospravijo in posodo odnesejo v jedilnico.

Seznam rediteljev pripravijo razredniki in reditelje vpišejo v Dnevnik oddelka.

Posebno nalogo smo zaupali učencem 8. in 9. razreda, ki dežurajo ob glavnem vhodu in pred jedilnico. Zanje so pripravljena posebna navodila za dežuranje.

V času pouka med 7.30 in 14.30 so za nadziranje dogajanj v skupnih prostorih (na hodnikih, sanitarijah, večnamenskem prostoru, v jedilnici in ploščadi pred šolo) dodatno zadolženi dežurni učitelji, ki dežurajo po razporedu.

Zelene straže po pripravljenem razporedu skrbijo za urejenost šolskega teritorija.

10. člen (zapuščanje šole)

Po zadnji uri pouka ali drugih dejavnostih učenci čim prej zapustijo šolske prostore.
Po končanem pouku ali po končanih interesnih dejavnostih naj se učenci ne zadržujejo v šoli.

Odhod učencev in učenk nadzira tudi dežurni učitelj.

Učenci, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, se zberejo v učilnicah podaljšanega bivanja, tisti, ki v šoli kosijo pa odidejo na kosilo.

11. člen (informiranje učencev in staršev)

Učencem sporočamo potrebne informacije z obvestili (nadomeščanje, dnevi dejavnosti itd), ki jih posreduje razrednik ali drug učitelj pri razredni uri ali pouku. Ta obvestila so objavljena tudi na oglasni deski oddelka ali oglasni deski ob dežurnem učencu – dnevna obvestila. Obvestila trajnejše narave (urniki, napotki, šolski koledar in podobno) so objavljena na oglasni deski za učence ob šolskem vhodu in na šolski spletni strani.
Informacije staršem posredujemo pisno: vabila na sestanke, prireditve, obvestila o prejetih ocenah ob zaključku ocenjevalnega obdobja, ustno na govorilnih urah in roditeljskih sestankih, izjemoma po telefonu ali e-pošti. Obvestila splošne narave so objavljena na oglasni deski za starše ob šolskem vhodu. Vsa splošna obvestila so objavljena tudi na šolski spletni strani.
Razrednik, drugi strokovni delavci in delavke so dostopni tudi po e-pošti, njihovi naslovi so objavljeni na spletni strani.

12. člen (prepovedi)

Prepovedano je:
• kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uživanje alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in napeljevanje sošolcev k takim dejanjem v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole,
• prihod oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole,
• uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
• prinašanje nevarnih predmetov,
• grožnje ali izsiljevanje drugih učencev ali delavcev šole,
• namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe ter stvari in opreme drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,
• kraja lastnine šole, drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,
• uničevanje uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih dokumentih in listinah, ki jih izdaja šola,
• grob verbalni napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,
• fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,
• spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole,
• ogrožanje življenja in zdravja učencev in delavcev šole,
• poseganje v zasebnost (zloraba sodobne tehnologije),
• neopravičeno izostajanje, zamujanje ali predhodno zapuščanje izobraževalne dejavnosti.

V. POSTOPANJE IN UKREPANJE OB KRŠITVAH

13. člen

Ob kršitvi pravil šolskega reda se učitelj, ki je kršitev ugotovil, pogovori z učencem kršiteljem ali skupino učencev kršiteljev.
V pogovoru, v katerem učitelj skuša raziskati okoliščine kršitve, učenec aktivno sodeluje in soodloča o načinih reševanja problema.
Učitelj kršitev in postopanje ob kršitvi zapiše v vzgojno mapo oddelka. Po potrebi obvesti tudi starše učenca.

14. člen

Če se učenčevo neprimerno vedenje ponavlja oz. gre za hujšo kršitev šolskih pravil, učitelj pisno obvesti razrednika, ki v nadaljevanju vodi postopek.
Razrednik razišče okoliščine domnevne kršitve, zbere dodatne informacije od morebitnih očividcev in se pogovori z učencem, tako da lahko le-ta pojasni vse o domnevni kršitvi. Po potrebi vključi tudi starše, šolsko svetovalno službo oz. vodstvo šole.

15. člen

Učitelj oz. razrednik se glede na težo kršitve in učenčevo pripravljenost za sodelovanje pri reševanju problema odloči za način reševanja problema.

Kadar je učenec pripravljen prevzeti odgovornost za neprimerno vedenje in sodelovati pri reševanju problema, so možni načini reševanja problema svetovanje in usmerjanje ter vzgojni postopki (mediacija, restitucija, delo v korist šolske skupnosti).

Kadar učenec ni pripravljen prostovoljno sodelovati pri reševanju problema oz. kršitve ponavlja ali če trenutna situacija zahteva naglo ukrepanje, se lahko uporabijo naslednji vzgojni ukrepi:
– ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti,
– povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli
– umik učenca iz vzgojno-izobraževalne dejavnosti, v kateri učenec ne zmore sodelovati zaradi izjemnega čustvenega stanja ali drugih težav,
– izrek pisnega opozorila razrednika oz. ravnatelja,
– izrek pisnega opomina v skladu s Pravilnikom o vzgojnih opominih.

16. člen

Kadar učenec resno ogroža lastno varnost ali varnost drugih učencev in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa v šoli ali izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, šole v naravi, …), šola za takega učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces.

17. člen

Materialno škodo, ki jo je učenec povzročil na šolski lastnini iz malomarnosti ali namerno, so starši učenca dolžni poravnati.

18. člen

Šola lahko učencu začasno odvzame napravo ali predmet, s katerim učenec ogroža varnost, onemogoča izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela ali posega v zasebnost drugih učencev ali drugih strokovnih delavcev šole. O odvzemu predmeta strokovni delavec, ki je predmet odvzel, še isti dan obvesti starše učenca, ki odvzeti predmet v šoli prevzamejo.

19. člen

Ko vzgojne dejavnosti oz. zgoraj navedeni vzgojni postopki in ukrepi niso dosegli namena, se lahko učencu, kadar krši pravila šolskega reda, izreče vzgojni opomin. Postopek izrekanja vzgojnih opominov je določen s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 76/2008).

20. člen

Učitelj, razrednik oz. drugi strokovni delavci vodijo o postopkih pri obravnavanju kršitve (pogovori z učencem, pogovori s starši, telefonska sporočila, pisna obvestila staršem ipd.) pisne zapise. Kratek zapis kršitve in način postopanje se vpiše tudi v vzgojno mapo oddelka.

21. člen

Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa mora razrednik upoštevati predvidene pedagoške posledice ukrepanja, zmožnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo starost, nagibe oz. motive za dejanje, okolje, v katerem učenec živi, škodljivost dejanja, ponavljanje kršitve in posebnosti učenca, ki stori kršitev.

VI. ORGANIZIRANOST UČENCEV

22. člen (oddelčna skupnost)

Osnovna organiziranost učencev je oddelčna skupnost. Oddelčno skupnost vodi razrednik. Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov, in sicer:

• obravnavajo učni uspeh v oddelku,
• organizirajo medsebojno pomoč pri učenju,
• organizirajo pomoč sošolcem v različnih težavah,
• dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, programom dnevov dejavnosti, ekskurzij, šolskih prireditev in interesnih dejavnosti,
• sodelujejo pri ocenjevanju,
• organizirajo različne akcije in prireditve,
• obravnavajo vedenje posameznikov in oddelka in predlagajo načine ukrepanja ter preventivnega delovanja,
• rešujejo spore,
• organizirajo različne oblike dežurstva v skladu s sprejetim pravili in dogovorjenim letnim načrtom dežurstev,
• se učijo veščin kulturne komunikacije in oblik primernega vedenja,
• oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni skupnosti,
• opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo,
• volijo dva predstavnika oddelka v skupnost učencev šole.

23. člen (skupnost učencev)

Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole. Skupnost učencev šole sprejme letni program dela. Skupnost učencev šole opravlja naslednje naloge:

• zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s programom pouka, dni dejavnosti, ekskurzij, interesih dejavnosti, prireditev, izboljšavami bivalnega okolja, varovanjem okolja, varnostjo in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola,
• sodelovanje pri obravnavi letne teme otroških parlamentov,
• organizira šolske prireditve,
• informira učence o svoji dejavnosti,
• načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne akcije ipd.),
• predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje) in sodeluje pri uresničitvi idej,
• sodelujejo v projektih šole (Unesco, Eko, Zdrava šola, …)
• spremlja uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti učencev
• oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem,
• opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.

Skupnost učencev šole ima mentorja in somentorje, ki jih imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole.

24. člen (šolski parlament)

Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na število oddelkov v šoli. Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. Sklicatelj šolskega parlamenta je ravnatelj, lahko pa tudi mentor skupnosti učencev šole. Pobudo za sklic šolskega parlamenta da lahko tudi predstavnik oddelčne skupnosti. Če dajo pobudo predstavniki vsaj treh oddelčnih skupnosti, je ravnatelj oziroma mentor dolžan sklicati šolski parlament.
Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude učencev, ki so jih le-ti oblikovali v skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.

VII. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI

25. člen (odsotnost od pouka)

Starši morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka. Če v omenjenem roku razrednik ne prejme opravičila, pozove starše, da ga posredujejo. Če starši opravičila ne posredujejo, razrednik šteje izostanek kot neopravičen in ustrezno ukrepa.

Odsotnost učenca morajo starši opravičiti osebno ali v pisni obliki.

Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka. Uradno zdravniško potrdilo izda zdravnik na predpisanem obrazcu, ki mora biti opremljen z žigom izvajalca zdravstvene dejavnosti in žigom ter podpisom zdravnika.

Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše oziroma zdravnika, ki naj bi opravičilo izdal. Če ugotovi, da je opravičilo lažno, izostanka ne opraviči in ukrepa v skladu s temi pravili.

Razrednik sproti pregleduje izostanke učencev in ustrezno ukrepa.

26. člen (napovedana odsotnost)

Učenec lahko izostane, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek razredniku vnaprej napovejo. Ta izostanek lahko strnjeno ali v več delih traja največ pet dni v letu.
Ravnatelj lahko na podlagi obrazložene pisne prošnje staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.
Odsotnost učenca pri posamezni uri pouka oziroma drugi dejavnosti dovoli učitelj, ki vodi to uro oziroma dejavnost, in o tem obvesti razrednika.

27. člen (odhod učenca od pouka)

Učenec lahko zapusti šolo samo takrat, ko o svoji nameri obvesti razrednika (učitelja, svetovalnega delavca ali drugega strokovnega delavca), ki o odsotnosti obvesti starše učenca. Če učenec med poukom samovoljno zapusti šolo, učitelj evidentira odsotnost, o odhodu pa takoj obvesti starše in seznani razrednika.

28. člen (zastopanje šole na tekmovanjih)

Učitelj ali drug delavec, ki pripravlja tekmovanje ali srečanje učencev, o udeležbi in odsotnosti učencev obvesti razrednika in starše najkasneje tri dni pred tem, ko učenci odidejo na srečanje ali tekmovanje. Navedene odsotnosti so opravičene.

29. člen (oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov)

Posamezni učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih osnovne šole. Starši učenca morajo šoli podati pisno vlogo za oprostitev sodelovanja ter predložiti mnenje in navodilo zdravstvene službe. V skladu s splošnim upravnim postopkom ravnatelj odloči o oprostitvi. Z odločitvijo so seznanjeni tudi razrednik in učitelji predmetov, kjer velja odločba o oprostitvi. V dnevnik šolskega dela razrednik vpiše čas trajanja oprostitve. Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni uri pouka, mora tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogrožajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z navodili zdravstvene službe. Če učenec zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira nadomestno dejavnost.

VIII. SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV

30. člen (zdravstveni pregledi)

Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva v skladu s posebnimi predpisi. Šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj. Sistematski zdravstveni pregledi se izvajajo v ZD Domžale.

Za vse posebne zdravstvene preglede, ki jih namerava zdravstvena služba organizirati v šoli in niso v predpisanem programu, razrednik posebej obvesti starše in pridobi njihova pisna soglasja.

Učenci od 1. do 4. razreda so vključeni v akcijo Čisti zobje.

31. člen (epidemije in nalezljive bolezni)

Šola obvešča starše o raznih epidemijah in ob tem izda tudi ustrezna navodila. Starši, katerih otroci imajo nalezljivo bolezen, so dolžni o tem obvestiti šolo; po potrebi pridobijo mnenje zdravnika glede nadaljnjih ukrepov.

32. člen (preventivna zdravstvena dejavnost)

Šola deluje preventivno in osvešča učence o škodljivosti in posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač, uživanja drog, spolnega nadlegovanja ter nasilja. Šola osvešča učence o njihovih pravicah in dolžnostih ter o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih spolnega nadlegovanja in zlorabe ter nasilja v družini. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole.

33. člen (ukrepanje ob nezgodah)

Ob nezgodi učitelj oskrbi ponesrečenega učenca in obvesti starše; po potrebi pokliče reševalno službo (112). Izpolni tudi poročilo o nezgodi (obrazec).

IX. KONČNE DOLOČBE

34. člen

Pravila šolskega reda začnejo veljati, ko jih potrdi Svet šole, uporabljati pa se začnejo 1. 9. 2009

X. DOPOLNITVE PRAVIL NA IZVEDBENI RAVNI (priloge)

35. člen

Uresničevanje Pravil šolskega reda dopolnjujejo:
– Pravila dežurnih učencev,
– Pravila dežurnih učiteljev,
– Prehranski načrt,
– Knjižnični red,
– Pravila v računalniški učilnici.