Učenke OŠ Rodica smo sodelovale kot mlade poročevalke za okolje z vrstniki iz Turčije. Odločili smo se, da naredimo fotoreportažo v petih slikah o hitri modi. Prikazati smo želeli potovanje oblačil hitre mode od tovarne do zavrženosti na odpadih. Predvsem pa smo želeli poudariti, kako lahko sami prispevamo k zajezitvi hitre mode. Za nami je pestra in zanimiva izkušnja na mednarodnem sodelovanju.

Trgovine so zasičene s poceni oblačili, ki jih z veseljem kupujemo. Zaradi dostopnih cen si tovrstna oblačila lahko privoščimo, a pogosto jih že po eni ali nekajkratni uporabi zavržemo. Hitra moda, ki se širi že več kot 20 let, škodi planetu, delavcem, živalim. Da bi omilili njene negativne posledice, bi morali kupovati manj, bolj premišljeno ter se odločati za kakovostnejša oblačila (npr. narejena iz ekoloških materialov). Oblačila, ki jih več ne nosimo, lahko darujemo, prodamo v trgovinah z rabljenimi oblačili, lahko pa jih tudi preoblikujemo in iz njih naredimo nov kos oblačila ali modni dodatek.

Posledice hitre mode se kažejo tako na kakovosti materialov in proizvodnje kot tudi na izčrpanih delavcih. Modna industrija je ena največjih onesnaževalk planeta.

Namesto štirih kolekcij na leto verige hitre mode pošiljajo nova oblačila na trg skoraj vsak teden z namenom, da jih potrošniki čim več kupimo.

V naših garderobnih omarah prevladujejo oblačila različnih znamk hitre mode. Vendar … ali jih res potrebujemo toliko?

V Sloveniji letno zavržemo 12,3 kg oblačil na prebivalca, v Turčiji pa 11 kg na prebivalca.

Pametna potrošnja in ponovna uporaba oblačil sta učinkovita zaviralca hitre mode. Oblačila lahko tudi preoblikujemo ali recikliramo.

Poveza do angleške verzije članka: Fast fashion

Ekipa učencev in mentorjev z OŠ Rodica (Jerca Capuder, Tija Podgornik, Manca Pugelj, Maja Manojlović, Jana Stančič, Martin Mah) in Özel Atayurt Okullari (Feride Yıldız Öz, Eylül Yaren Yurt, İpek Çankaya, Çınar Kırıkkaya, Mehmet Emir Arslan).

 

(Skupno 8 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost