01/ 721 95 30, Jarše 01/ 724 30 80 os-rodica@guest.arnes.si
  • Raziskovalna naloga s področja zgodovine
  • Avtorica: Lara Starčevič, 9. a razred
  • Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun

POVZETEK: Cilj moje raziskave je bil spoznati nekaj zgodb priseljencev, ki so starši naših učencev. Zanimalo me je predvsem, kakšne so bile razmere v izvorni državi pred njihovo odselitvijo, zakaj so zapustili svojo državo. kako živijo danes in kakšna se jim zdi Slovenija. Pogovorila sem se z učenci, ki so otroci priseljencev, in z delavkami na naši šoli, ki so same priseljenke, njihovi otroci pa obiskujejo našo šolo. Na osnovi njihovih pripovedi sem oblikovala deset zgodb učencev, ki so otroci priseljencev. Večina priseljencev je iz Bosne in Hercegovine (4 bošnjaške in 2 srbske narodnosti), dva sta iz Makedonije, po eden pa s Hrvaške in s Kosova. Trije priseljenci so se izselili iz političnih razlogov (dva v času vojne na Hrvaškem in v BIH, ki se je končala leta 1995). Vsi ostali priseljenci so se v Slovenijo priselili po letu 2000 iz gospodarskih razlogov. Samo ena priseljenka iz leta 1992 je imela status begunke, vsi ostali pa status tujca. Pet priseljencev je v Slovenijo prišlo samskih, ostali so bili poročeni. Vsi poročeni priseljenci so se priselili z otroki, večinoma je šlo tudi za združitev družine, saj so očetje že prej delali v Sloveniji. V obravnavanih družinah prevladuje slovenski pogovorni jezik, v treh družinah govorijo svoj materni jezik (bosanski oz. makedonski), v dveh pa kombinirano. Priseljenci menijo, da je v Sloveniji lažje dobiti zaposlitev, večja je socialna in finančna varnost, otroci pa imajo več možnosti za izobraževanje. Otroci svojo dvojezičnost vidijo kot prednost, saj se lahko sporazumevajo v več državah, lahko se bodo odločili za prevajalski poklic ali se zaposlili v tujini. Vsi priseljenci v Sloveniji ohranjajo svoje verske običaje.

Naslovna slika: Tuzla (BIH) je rojstno mesto enega izmed naših učencev.

Dostopnost