Iskrene čestitke Aljažu Zorcu iz 6. b in Pii Gorjup iz 7. b, ki sta na 9. literarnem natečaju »Moja rodna domovina«, z naslovom Jaz in Slovenija čez 25 let, prejela nagrado in priznanje za svoj literarni prispevek.
Verjamem, da boste ob njunih razmišljanjih uživali. Lepo je vedeti, da je med nami toliko zavednih učencev, ki svojo domovino cenijo in jo imajo radi.
Aljaž in Pia, čestitamo.
Mentorica: Alenka Brovč
———————————————————————————————————————————
Jaz in Slovenija čez 25 let
Le kaj bo s Slovenijo čez 25 let?
Bo še svobodna, miroljubna kakor rože cvet?
In meščani ter vaščani?
Mar bodo slovensko kaj povedati znali?
Se bo trta z vrta, dom malega krta še po vinogradih vila?
Bo metulj v čisti deželi razprl krila?
Pa naj Slovenec Slovencu ob ramo stopi in naj brani svoj hram!
Kar naj radost do svoje domovine pokaže vsak Slovenec sam!
Pa naj zelena kakor polna njiva ostane ta prelepa domovina.
Še naj se potica peče in
v čaše steklene slovensko vince teče,
gibanica ter kraški pršut,
bohinjskega sira kolut …
Slovenec sem in bom ostal,
tako bom tudi svojim vnukom dejal.
Aljaž Zorc, 6. b
Jaz in Slovenija čez 25 let
Kaj bo z mano čez 25 let? In kaj bo s Slovenijo čez 25 let?
Mislim, da tega ne ve nihče. Velikokrat pa je v življenju tako, da na določene dogodke nimaš vpliva, stvari, ki ti jih prinese življenje, pa z močno voljo in vztrajnostjo lahko obrneš sebi v prid. Tudi, če ti na pot pridejo težave, se je dobro z njimi spopasti, saj se tudi iz tega lahko kaj naučiš. Čez 25 let bom stara 38 let in to je že kar lepa starost. Sedaj sem učenka 7. razreda in potrebno bo zbrati dovolj točk za vpis na gimnazijo. Potem me čaka še štiri leta trdega dela, da bom lahko vpisala študij farmacije. In, če bo vse po sreči bom do 25. leta zaključila izobraževanje. Potem pa se začne bitka za dobro službo. In ker leta hitro bežijo, bom ob delu in družini, ki si jo nameravam ustvariti, kar naenkrat stara 38 let.
In to je obdobje, ko bom, vsaj upam na višku svoje kariere. Želim si seveda tudi potovati in spoznavati nove kraje in ljudi. Upam, da bom lahko večkrat na leto odšla za nekaj tednov na izmenjavo znanja. Pri poskusih je vedno kakšna nova možnost, da lahko nastane nekaj novega in boljšega. Lepo je, ko vidiš rezultate svojega dela, sploh pa, če na tržišče pride novo zdravilo, kot je zdravilo, ki ozdravi bolezni, ki do sedaj niso bile ozdravljive. Želim se tudi izpopolnjevati v znanju tujih jezikov. Včasih mislim, da je dobro govoriti dva ali tri jezike, vendar naj bo to pot, ne cilj. Veseli me tudi umetnost in sigurna sem, da si bom našla nekaj prostega časa zase in za svoj konjiček, to je slikanje. Rada pa imam tudi šport in badminton, ki mi pomenita sprostitev. To svoje znanje bi rada posredovala tudi otrokom. Rada bi, da bi imeli privzgojen občutek za lepoto umetnosti in narave. Šport pa je zdrav.
In kaj bo s Slovenijo? Svet v taki obliki, kot so ga poznali naši starši, ne bo več obstajal. Meje se spreminjajo, ljudje se preseljujejo in s seboj prinesejo svoje navade in običaje ter kulturo. Kaj lahko se zgodi, da bo v Sloveniji poleg uradnega slovenskega jezika v uporabi še angleščina. Saj ta jezik govori skoraj polovica prebivalcev našega planeta. Po vsej verjetnosti bo nekaj normalnega, če se bodo ljudje različnih ras in ver poročali in imeli otroke. Nekaj normalnega bo, da bo sošolec temen s temnimi očmi in čokoladne polti. Tudi vere bodo različne, a upam, da bodo znali spoštovati drug drugega in skupaj praznovati praznike. To ni nič narobe, le da je na svetu mir in razumevanje. V Svetem pismu piše, da je življenjska doba človeka 70 let, a doba srečnega 80 let. Torej, mi bo do 80. leta ostalo še kar nekaj in to nameravam izkoristiti sebi in mojim najbližjim v prid.
In ker smo Slovenci priden narod, mislim, da bo gospodarska moč Slovenije večja kot danes. Morda bomo s kvaliteto in znanjem konkurirali ostalim gospodarsko močnim državam. Kaj lahko se zgodi, da bodo ljudje hodili v Slovenijo po zaslužek in lastno blaginjo. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti naših naravnih lepot, ki jih tudi lahko lepo vnovčimo. Imamo dobro vodo, lepe hribe, številne toplice in košček morja. Zgrajeno bo več počitniških objektov, ki bodo ustvarile nova delovna mesta in s tem povezan zaslužek. Tako bodo tujci prišli k nam in občudovali našo lepo naravo, mi pa bomo odšli drugam in občudovali stvari, ki jih nimamo doma. Za konec pa še pesmica.
SLOVENIJA
Le kaj bo s Slovenijo mojo?
Tega nihče ne ve zagotovo,
le veter usode, ki vsak dan nam
nosi dogodke naproti.
Pa modrujem in se sprašujem,
mi dano bo užiti lepote in srečo
brezskrbnih dni otroštva in veselja?
Ko človek pogleda skozi očala življenja
In se sprašuje, le kaj bo potem?
Ne moledovati in ne prepustiti se toku brez smisla.
V življenju ni nič podarjeno, razen življenje.
Za vse ostalo potreben je trud in garanje.
Le urno naproti toku veselja
Upanja v srcu brez skrbi.
Pia Gorjup, 7. b
