Prvi jarški nadučitelj Tomo Petrovec je bil med učitelji zelo priznan in cenjen. V okrajnem šolskem svetu je deloval kot predstavnik učiteljev praktikov. Leta 1925 je bil odlikovan z redom sv. Save. Ob tej priliki je bila v jarški šoli svečanost, ki sta jo obiskala okrajni glavar in šolski inšpektor (na sliki desno). Levo od Petrovca sedi njegova žena Marija, levo od nje pa dolgoletna jarška učiteljica Angela Janša.
Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bil večji del slovenskega ozemlja vključen v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Šolski sistem se po prvi svetovni vojni ni takoj spremenil, saj so do leta 1929 še veljali predpisi iz stare Avstrije. 5. decembra 1929 pa je izšel zakon o narodnih šolah. Z njim je bila uvedena osnovna šola s štirimi razredi in višja narodna šola s štirimi razredi. Jarška šola je tedaj dobila naziv Državna narodna šola Jarše. Učenci so bili razdeljeni po šolskih letih v posamezne oddelke. Učenci prvega in drugega šolskega leta so sestavljali prvi oddelek, učenci tretjega in četrtega šolskega leta pa drugi oddelek osnovne šole, učenci od petega do osmega šolskega leta so bili v tretjem oddelku.
Ker je bila predvojna šolska kronika uničena v požigu šole marca 1944, so podatki o številu učencev pomanjkljivi, saj temeljijo le na redkih statističnih poročilih, ki jih hrani Slovenski šolski muzej. Iz njih z zanesljivostjo lahko ugotovimo, da je bilo v šolskem letu 1928/1929 le 74 učencev, v šolskem letu 1940/1941 pa 84 učencev in sicer v osnovni šoli (od 1. do 4. razreda) 61, v višji narodni šoli (od 1. do 3. razreda) pa 23.
Ves čas sta učence poučevala po dva učitelja, učiteljica Angela Janša ter šolski upravitelji, ki pa so se menjavali: do upokojitve leta 1926 Tomo Petrovec, nato Ernest Šušteršič, ki ga je leta 1936 nadomestil Viljem Rožič.
Šolski upravitelj Ernest Šušteršič je leta 1928 poročal, da so preuredili šolski vrt po načrtu, ki ga je odobril prosvetni oddelek ljubljanskega župana. Obnovljena je bila tudi ograja okrog šolskega poslopja (nova žičnata ograja). V šolskem vrtu je bil sadovnjak oz. drevesnica, zelenjavni in cvetlični vrt, vrtne poti pa so bile posute s peskom.
V šolskem letu 1931/1932 je jarška šola dobila električno razsvetljavo, ki so jo napeljali v obe učilnici, na oba hodnika in v obe učiteljski stanovanji.
Šolski upravitelj Viljem Rožič je leta 1939 poročal, da so večkrat priredili božičnico, da so revni otroci dobili blago za obleko.
Literatura in viri:
- Vilma Vrtačnik Merčun, Jarška šola od ustanovitve do konca druge svetovne vojne, Učenci jarške šole od ustanovitve do konca druge svetovne vojne, Učitelji v Jaršah od 1906 do 1945, Šola ob bregu Mlinščice, zbornik ob 100-letnici javnega šolstva v Jaršah, 1906-2006, Rodica, OŠ, 2006.
- France Ostanek, Šolski sistemi na Slovenskem v obdobju 1774 do 1963, Šolska kronika 8, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje XXXII, 1, Ljubljana, 1999.