01/ 721 95 30, Jarše 01/ 724 30 80 os-rodica@guest.arnes.si
  • AMERIŠKA PISMA IZ KOFUTNIKOVE DOMAČIJE V SREDNJIH JARŠAH IZ PRVE POLOVICE 20. STOLETJA
  • Raziskovalna naloga s področja etnologije
  • Avtorja: Žan Ferlič, Miha Prajs, 6. razred
  • Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun, Saša Klemenc

Povzetek: V raziskovalni nalogi obravnavava 45 pisem, ki so jih Kofutnikovi prejeli iz Amerike v obdobju od leta 1921 do leta 1939. V New York so se izselili trije člani Kofutnikove družine: Franca Giovanelli, por. Pirnat, ter France in Lovrenc Giovanelli. Kofutnikovi so italijanski priimek podedovali po dedku, ki so ga leta 1852 kot rejenca prinesli iz Trsta, kasneje pa posvojili. Cilj najine raziskave je bil ugotoviti, kdo je avtor ameriških pisem in komu so bila namenjena, kdaj in iz katerih krajev so bila poslana ter predvsem kakšna je vsebina teh pisem. Analizo sva dopolnila s pogovorom s Pepco Giovanelli, poročeno Žebovec, ki je nečakinja Kofutnikovih izseljencev. Za razumevanje njihove povezanosti s Kofutnikovo družino so nama služila družinska drevesa, ki sva jih izdelala na osnovi podatkov v Statusu animarumu mengeške župnije. Ugotovila sva, da je največ pisem iz leta 1922 (41 %), nato pa iz leta 1928 (25 %) itd. Vsa pisma so prišla iz New Yorka, večinoma iz Brooklyna. Največ pisem se je ohranilo od Lovrenca Giovanellija, France Pirnat in sestrične Marjete Škrabar. Večina pisem je bila naslovljena na Johana Giovanellija, le posamezna na njegovo ženo Kati in na Franja Modra, ki je bil nezakonski sin Franceta Giovanellija in je v tistem času živel pri Kofutnikovih. V pismih so izražali skrb za domače, pisali so o denarju in o paketih, ki so jih pošiljali domačim, tako Kofutnikovim kot tudi sestri Johani v bližnjem Velkavrhovem mlinu. Pisali so o svojih otrocih in o načinu življenja v Ameriki. Franca Pirnat in Helena Kaplja, verjetno pa tudi ostali, so delali v tovarni slamnikov v New Yorku. Delo je bilo sezonsko, saj so bili poleti brez dela. Izseljenci so se družili v pevskih zborih in drugih shodih. Miha Pirnat je bil predsednik pevskega društva Slovan, Marjeta Škrabar pa je pela v pevskem zboru Domovina. Sorodniki in prijatelji so se družili tudi ob praznovanju godov, ob pomembnih dogodkih (poroka, birma) in ob praznikih. Največja zabava in sprostitev zanje pa je bila, da so se z avtom odpeljali na deželo. Mnogi so imeli veliko domotožje, posebno v dela prostih dneh. Pogosto so razmišljali o obisku domovine, do česar pa ni prišlo, razen pri Heleni Kaplja, ki je domovino večkrat obiskala in štiri leta pred smrtjo za vedno ostala doma na Viru.

Dostopnost