»KREATIVNA KARAVANA je program medkulturnega povezovanja mladih umetnikov iz Afrike, Azije in Latinske Amerike in Evrope. V okviru programa vsako leto gostimo umetniške skupine mladih, ki prihajajo iz družbeno in ekonomsko ogroženih okolij. S pomočjo centrov za umetnost v svojih državah se naučijo, kako se lahko izražajo s pomočjo umetnosti, dvignejo samozavest ter spodbudijo procese družbene vključenosti.V okviru evropske turneje umetniške skupine izvajajo predstave in umetniške delavnice ter skozi neposredna srečanja z evropskimi vrstniki, skozi umetnost predstavljajo svoje vsakodnevno življenje, vizijo za boljšo prihodnost, spodbujajo medkulturno sodelovanje mladih, večje spoštovanje do soljudi, do lastnega mnenja in izbire vsakega posameznika. Hkrati predstavljajo tudi inovativne in kreativne načine ter strategije za spodbujanje družbene integracije. Ta mladinska aktivnost spodbuja aktivno vlogo mladih in jim omogoča, da vzpostavijo svoj odnos do vprašanj, s katerimi se srečujejo pripadniki njihove generacije drugod po svetu.« (http://www.sofaglobal.org/sl/programi/kreativna-karavana)
Akrobatsko-plesna skupina iz Tanzanije (iz Kigamboni Comunity Centra), iz Dar Es Salaama, je prišla na OŠ Rodico 2. 10. 2014 in ostala do 6. 10. 2014, ko se je podala naprej v Postojno in Sežano. Skupina mladih plesalcev in akrobatov je sicer na turneji po Evropi že vse od 15. 8.
Naše priprave na sprejem skupine in dejavnosti so stekle že v juniju, poglobljeno pa smo se pripravljali vse od septembra dalje, saj nismo želeli, da bi učenci zgolj občudovali njihov spektakel, pač pa smo želeli, da bi v skoraj enem tednu zares sobivali z nami. Posebej tesno sožitje je bilo z vsemi učenci 8. razreda, saj so se gostje iz Tanzanije aktivno vključili na kulturni dan, kjer so naši učenci sodelovali na delavnicah: spoznavni (vodila Kristina Zupančič), pravljični (vodili sta jo Irena Lapanje in Sabina Burkeljca), likovni (vodili Katarina Škofic in Petra Šuštar), glasbeni (vodila Marija pepelnak), geografski (vodila Tjaša Grobin Kham in Marko Drobne), kulinarični (vodili Meta Maček in Teja Gostinčar), etnografski (vodili Štefka Ramovš in Tanja Logar) ter gibalni/športni (vodili Ana Podpečan in Zlatka Gasparič). Gostje (6 mladostnikov od 16 do 19 let, med njimi eno dekle) so aktivno sodelovali na delavnicah. Kulturni dan je bil zares izkustven. Za zaključek kulturnega dne so se učenci naše šole sami preizkusili v akrobatiki in plesu in čisto vsi s(m)o migali v afriških ritmih.
Tudi ostali učenci šole so v septembru spoznavali Afriko: prebirali so afriške zgodbe in pravljice (med njimi zagotovo največkrat Ime čarobnega drevesa založbe Zala), risali afriške živali, si ogledovali filme o Afriki, izdelovali plakate idr. Lahko bi rekli, da smo imeli septembra in na začettku oktobra na Rodici kar Afriko na obisku.
Sobotni in nedeljski dan sta bila namenjena ogledu naše prestolnice in turističnega bisera − Bleda, v ponedeljek pa je vse učence v okviru šolskega športnega projektnega dne čakal še vrhunec obiska gostov iz Tanzanije, t.j. akrobatko-plesni nastop. Naši učenci so imeli odprta usta in široko odprete oči, saj so imeli kaj videti: pravi spektakel; pašo za oči in ušesa.
Menimo, da nam je s skupnim trudom vseh udeleženih – učiteljev, učencev in družin, ki so gostile goste, uspelo realizirati naš cilj: zbliževanje/izražanje skozi umetnost in premoščanje namišljenih meja, kot je npr. rasna drugačnost. Tega smo se lotili skozi izražanje sebe (kar je v svojem bistvu umetnost) – pripovedovanje, branje, gibanje, kulinariko, glasbo, etnologijo … Umetnost brez velikih besed vabi, da prestopamo meje, da smo v bližini, da se spoštujemo, da cenimo razlike, skratka da kvalitetno sobivamo. Tudi čas za pogovor je dragocen, učenci potrebujejo prostor in čas, da spontano izražajo svoja občutja in čustva. Preko drugega najbolje spoznavamo sebe. Da, umetnost spreminja, prepričani smo v to, po našem srečanju še toliko bolj.
»Dennis in Deus sta v slabem tednu dni v naš dom prinesla košček Afrike. Za nas štiri in verjamem, da tudi za od dolge turneje že rahlo utrujena fanta, je bilo kratko druženje enkratna izkušnja. Naučili smo se nekaj besed v svahiliju, poslušali tanzanijsko glasbo in spoznali, da je s pečenim piščancem za večerjo nemogoče zgrešiti. Hči Klara pa še danes s pridom uporablja možnosti sodobne tehnologije za ohranjanje stikov s simpatičnima Tanzanijcema.« (družina Einfalt)
Besedilo: Sabina Burkeljca in Katarina Škofic
Foto: Petra Šuštar
