01/ 721 95 30, Jarše 01/ 724 30 80 os-rodica@guest.arnes.si

Narodne_noe_New_YorkOHRANJANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA IZROČILA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE

Raziskovalna naloga s področja etnologije

Avtorice: Maša Marija Vrtačnik, Ana Lamberšek, Urša Štepec, šolsko leto 2010/2011

Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun

Povzetek:

Stik, ki ga je Maša imela s slovenskimi izseljenci, ko so bili lani v Sloveniji, je bil odločilen za izbiro naše raziskovalne tematike. Sestavile smo anketne vprašalnike, Maša pa jih je 9. 12. 2010 odposlala v Ameriko. Ameriški časopis Slovenski ameriški časi je naš anketni vprašalnik objavil 15. 2. 2011. Dobra dva tedna za tem so začela prihajati ameriška pisma. Prejele smo 29 izpolnjenih anket, od katerih jih je bilo 8 od slovenskih izseljencev, starih nad 60 let, 21 pa so jih poslali potomci slovenskih izseljencev, stari večinoma 30 od 50 let.  Večina anketirancev oz. njihovih prednikov se je izselila iz političnih razlogov (67 %  oz. 65 %) – zaradi vojnih razmer in totalitarne komunistične politike. Zakonski partnerji slovenskih izseljencev so vsi Slovenci, zakonski partnerji potomcev slovenskih izseljencev pa so večinoma druge narodnosti (67 %). Vsi otroci slovenskih izseljencev znajo govoriti slovensko, vsaj malo. Med otroci potomcev slovenskih izseljencev jih 17 % ne zna govoriti slovensko. Vsi izseljenci so vključeni v slovenska društva v ZDA. Med potomci slovenskih izseljencev je vključenost v slovenska društva manjša, saj jih 42 % ni vključena, a se slovenskih prireditev ne udeležuje le 19 % potomcev.  Slovensko govorijo doma in na srečanjih s Slovenci, samo 16 % potomcev slovenskih izseljencev nikjer ne govori slovensko. Vsi slovenski izseljenci berejo slovensko literaturo, večina potomcev (63 %) pa je ne bere. Večina anketirancev zna zapeti kakšno slovensko pesem, te so predvsem ljudske, narodno zabavne, cerkvene in otroške pesmi. Poznajo številne slovenske glasbene izvajalce ljudske, narodno zabavne in popularne glasbe. Vsi potomci slovenskih izseljencev znajo plesati slovenske plese, predvsem polko in valček. Vsi izseljenci in velika večina potomcev slovenskih izseljencev (razen enega) imajo doma stensko okrasje in druge spominke iz Slovenije, najpogosteje slike slovenske pokrajine. Polovica slovenskih izseljencev in potomcev slovenskih izseljencev (52 %) ima doma slovensko narodno nošo, ki jo oblečejo ob raznih slovesnostih, npr. ob obletnicah slovenskih društev. Večina slovenskih izseljencev zna pripravljati slovenske jedi, med potomci slovenskih izseljencev pa je takšnih polovica (48 %). Večina anketirancev vzdržuje stike s sorodniki v Sloveniji. Samo trije potomci slovenskih izseljencev (ali 14 %) še niso bili v Sloveniji. Nekateri potomci slovenskih izseljencev zelo pogosto obiskujejo Slovenijo; kar 46 % jih je Slovenijo obiskalo desetkrat ali večkrat. Slovenski izseljenci danes ne razmišljajo o tem, da bi se preselili v Slovenijo, 53 % potomcev slovenskih izseljencev, ki so mlajši, pa so o tem že razmišljali.

Dostopnost