01/ 721 95 30, Jarše 01/ 724 30 80 os-rodica@guest.arnes.si

Moško-ženski koncept pri enakovrednem vodenju razredništva oddelka - inovacijski projekt v š. l. 2014/2015 in 2015/2016

Zaradi obilice dela pri razredništvu oddelka se je v zadnjih letih izoblikoval model sorazrednika, kjer dodatni učitelj podrejeno pomaga razredniku. Naju pa zanima, kako se obnese, če sta razrednik in sorazrednik enakovredna za vsa vprašanja, ki se tičejo oddelka. Še več. Zanima naju, kako se obnese moško-ženski koncept takega vodenja oddelka. Konflikt je v bistvu motor, ki naj bi najinemu raziskovanju dajal zagon. Pričakovala sva, da bo različen pogled na stvari, ki se dogajajo v oddelku, skozi pogovor pripeljal do boljših rešitev, kot če se s problemi vodenja oddelka ukvarja samo en razrednik. Na koncu ocenjujeva, da je bilo temu tako. Starostna razlika, razlika v spolu in razlika v smeri izobrazbe (fizik – socialna pedagoginja) sta predstavljala zadostno potencialno razliko, ki kliče po konfliktu. Izkazalo se je, da sva imela pri strokovnih pogledih dokaj podobno mnenje, bolj kot strokovne razlike so prišle do izraza osebnostne razlike.

Cilj projekta

Osnovni cilj projekta je bil ugotoviti lastnosti tega koncepta. V tem delu sva se bolj kot na rezultat usmerila na proces usklajevanja. Proces usklajevanja je bil objekt raziskovanja. Ugotovila sva, da obstajajo določene specifike takega načina organizacije razredništva, ki pa jih še nisva ovrednotila. Konkretiziran cilj najinega inovacijskega projekta pa je bilo: Pokritje širšega področja vzgojnih vprašanj v oddelku. Ta cilj pa sva realizirala.

Teoretično ozadje

Razredništvo

Večina osnovnošolskih učiteljev na svoji poklicni poti prevzema kompleksno vlogo razrednika, ki jo opredeljuje kar nekaj zakonov in podzakonskih aktov. Razredniki morajo opravljati pedagoške, administrativne in organizacijske naloge, za katere porabijo več ali manj časa. Od razrednika veliko pričakujejo učenci, njihovi starši, učiteljski zbor, ravnatelj, zato pri izvajanju nalog razredništva potrebuje pomoč. Vloga razrednika od učitelja zahteva veliko strokovnega znanja, osebne zavzetosti, napora, časa, strpnosti, prizadevanj in prilagajanja. (Bregar, 2013) Razrednik je učitelj, ki poučuje v razredu1 in je obenem vodja razreda (SSKJ, 2000, str.1135). Razlaga pojma razrednik v strokovni literaturi ni pogosta, bolj je razrednik zaznamovan s svojo vlogo v oddelku in nalogami, ki naj bi jih opravljal (Pšunder, 2006). Dober razrednik je po mnenju razrednikov v raziskavi Pušnikove in drugih (2000, str. 17) strokoven, razgledan, nazoren, natančen, izviren, iznajdljiv, razumevajoč, strpen, komunikativen, ljubezniv, sproščen, pravičen, pošten in urejen. Ayers in Grayeva (2002) navajata še, da naj bi imel smisel za humor, naj bi bil prijateljski in zanimiv. Razredništvo in učiteljevanje ni le poklic, pač pa način življenja, ki zahteva nenehno učenje in prilagajanje (Ažman, 2012, str. 177). Pojem razredništva ureja več predpisov, recimo Zakon o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 81/2006) v 19. členu opredeljuje delo razrednika pri urah oddelčne skupnosti. Navaja, da razrednik in učenci pri urah oddelčne skupnosti obravnavajo vprašanja, povezana z delom in življenjem učencev.

Tandemsko poučevanje

Tandemsko poučevanje ima več načinov izvedbe in je v strokovni literaturi raziskano. Naju je na to temo zanimalo enakovredno delo dveh razrednikov, tega pa v nama dostopni literaturi nisva zasledila, zato meniva, da je to invencija, če že ne na splošno pa vsaj za slovenski izobraževalni prostor.  

Opis dosedanjih aktivnosti

Do sedaj sva predvsem izvajala najino aktivnost, zbirala podatke, načrtovala in medsebojno sprotno reflektirala izkušnje. Izvajanje aktivnosti in zbiranje podatkov je potekalo preko skupnega vodenja razrednih ur, govorilnih ur, roditeljskih sestankov, skupnih razgovorov z učenci (predvsem pri vzgojni problematiki), skupnega vodenja Dnevnika oddelka in ostale birokracije. V fazah načrtovanja in refleksije sva v medsebojni komunikaciji težila k temu, da je mnenje vsakega od naju o situacijah jasno izraženo. Zaznavala, izkristalizirala in opazovala sva različnost tega mnenja – iskala sva predvsem zelo različna mnenja in poglede, tako na vzgojnem kot organizacijskem nivoju. Opazovala pa sva tudi proces usklajevanja in realizacije usklajenega.

Dosedanja spoznanja in ugotovitve

Starši so se na tak način dela dobro navadili, ni pa pri njih opaziti kakšnih prednosti ali slabosti. Opazila sva, da imava ob situacijah (dogodkih) velikokrat podobno mnenje, nisva pa tega dejstva še posebej vrednotila (ocenjevala). Uporaba in razumevanje pojma skupnega enakovrednega razredništvo je bila najbolj težavna znotraj same šole (predvsem pri zaposlenih), na kar sva morala stalno opozarjati in razlagati. Po spolu različni tandem vodenja se je najbolj uspešno izkazal v vzgojno problematičnih situacijah, kjer sva razgovore z učenci in ukrepanja vodila oba razrednika skupaj (teh razgovorov je bilo nadpovprečno veliko). Skupni način vodenja oddelka zahteva precejšnjo mero osebne zrelosti (lastna refleksija, kritični pogled, sposobnost poslušanja, sprejemanje drugačnega mišljenja, prilagodljivost, igranje vlog) obeh razrednikov ne glede na spol, potrebnega je veliko medsebojnega usklajevanja in dogovarjanja, iskanja novih poti komuniciranja in prenašanja informacij.      

Dostopnost