Letno načrtovanje programa in dela šole vključuje tudi prednostne naloge, ki predstavljajo vsebine strokovnega dela v povezavi z izvajanjem programa osnovne šole. Prednostno nalogo določamo na osnovi poročil in analiz ob zaključku šolskega leta. Od leta 2008 prednostne naloge umeščamo v procese letne samoevalvacije, na osnovi samovrednotenja sprejemamo ukrepe za izboljšave in delo v prihodnosti. Z vidika metodologije pedagoškega raziskovanja gre za akcijsko-raziskovalni pristop.

Prednostne naloge so bile vsebinsko pogosto povezane s projektnimi aktivnostmi, saj smo k projektom pristopali z jasnimi razlogi, npr.: izvajanje razvojno-inovativne dejavnosti ter uvajanje novosti v vzgojno-izobraževalno delo s strokovno podporo Zavoda RS šolstvo, izboljšanje posameznih področij delovanja, učenje/nova znanja, sodelovanje v mednarodnih projektih Comenius in Erasmus+, kjer smo v partnerskem sodelovanju s šolami v tujini obravnavali, predstavljali in se učili o vsebinah, ki so predstavljale tudi nekatera naša prednostna področja dela. Razvojno-inovativne dejavnosti smo izvajali še v sklopu nacionalnih projektov, ki potekajo že vrsto let, to so Ekošola, Zdrava šola in Unesco šola.

V nadaljevanju predstavljamo temeljne prednostne naloge, ki smo jih v zadnjem desetletju zapisali v Letne delovne načrte (LDN) in jih povezovali s procesi samoevalvacije.

V šolskih letih 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 smo se posvetili prednostni nalogi »Izboljšanje bralne pismenosti« (bralno-napisovalnih spretnosti in osnovnih računskih operacij; nalogo smo izvajali v sklopu večletnega razvojnega projekta Zavoda RS za šolstvo).

Izhodišče so bili deficiti na področju bralnih spretnosti, branja z razumevanjem ter pisnega sporočanja. Izvajali smo naslednje aktivnosti:

  • učitelji od 1. do 9. razreda so prepoznavali ključne težave na področju pismenosti (tehnika branja in bralno razumevanje, pisno izražanje, digitalna pismenost in varnost v spletnem okolju, motiviranost za branje …);
  • lastne ugotovitve smo primerjali z mednarodnimi raziskavami na področju različnih področij pismenosti;
  • izvajali smo dodatne aktivnosti za popularizacijo branja kot dela jezikovnega pouka, knjižnično-informacijskih dejavnosti, razširjenega programa (npr. učenci v okviru OPB vsak teden obiskujejo šolsko knjižnico);
  • z vsemi učenci smo izvajali aktivnosti za razvijanje zahtevnejših stopenj branja in aktivnosti za zgodnjo diagnostiko bralno-napisovalnih težav ter njihovo odpravljanje;
  • nudili smo jezikovno in učno podporo učencem priseljencem v sklopu učenja učnega jezika (dodatna možnost je bila omogočena z izvajanjem nekajmesečnega projekta Popestrimo šolo);
  • izvajali smo tematske roditeljske sestanke o pomenu predbralnih in predpisalnih aktivnosti;
  • učitelji so  primere lastne dobre prakse predstavljali drugim učiteljem (medsebojno učenje), nekateri tudi na predstavitvah zunaj šole.
Učenci podaljšanega bivanja vsak teden po posebnem urniku obiskujejo knjižnico, na sliki učenci 2. c (OPB 6), novembra 2018.

V šolskih letih 2014/2015 in 2015/2016 smo za prednostno področje izbrali »Vzgojno delovanje s ciljem izboljšanja medsebojnih odnosov«  (odnosi v oddelku, reševanje konfliktov, krepitev socialnih spretnosti). Analize razrednikovega dela so izkazovale povečanje vzgojnih težav, neprimernega reševanja konfliktov, slabših komunikacijskih spretnosti, bontona v medsebojnih odnosih.

Šolska svetovalna služba je učiteljskemu zboru predstavila idejo o aktivnostih, združenih v projektu »Naključna prijaznost«, ki je podpiral prepoznavo in spodbujanje kvalitetnih odnosov na vseh ravneh šole:

  • razredniki so  v načrte dela z oddelkom razvojni stopnji primerno vnesli dejavnosti za uresničevanje ciljev projekta;
  • posebej izpostavljene so bile vsebine za krepitev socialnega učenja (vljudna komunikacija, senzibilnost, uvid za posledice neustreznih ravnanj, empatija, strpnost, asertivnost);
  • učenci so skozi dejavnosti prepoznavali pomen vrednot, ki so del šolskega vzgojnega načrta, predstavljajo pa tudi kulturo delovanja v širši družbi, kar vedno predstavlja poseben izziv (ravnanja otrok in mladostnikov so ogledalo družbe);
  • izkazana je bila potreba po preverjanju elementov vzgojnega načrta in pravil šolskega reda, zlasti v delu učinkovitosti šolskih kazni in drugih ukrepov za spreminjanje neustreznih oblik vedenja;
  • izvedena je bila podrobna analiza, katere cilj je bil preveriti ustreznost in praktično učinkovitost dokumentov na področju vzgojnega delovanja šole;
  • po predstavitvi rezultatov smo imenovali delovne skupine, v katerih so strokovni delavci pripravili izhodišča sprememb po naslednjih vsebinah vzgojnega načrta: temeljne vrednote šole, poslanstvo in vizija, vzgojno delovanje in določanje prioritet, nagrajevanje in kaznovanje.

V šolskih letih 2016/2017 in 2017/2018 se je prednostna naloga navezovala na predhodni leti s ponovnim poudarkomna vzgojnem delovanju, to je »Posodobitev vzgojnega načrta in pravil šolskega reda, implementacija v šolsko prakso«. Usmerili smo se na izboljšave na področju  vzgojnega postopanja in optimalnega uresničevanja temeljnih usmeritev šole, ki smo jih zapisali v posodobljenem  poslanstvu in viziji, izvajali pa z aktivnostmi za razvijanje osnovnih veščin kulturnega sporazumevanja, preventivnih dejavnosti za vzpostavitev notranjega ravnovesja in z lastnim zgledom:

  • delovne skupine so v sodelovanju z vsemi strokovnimi delavci aktualizirale vsebine obeh dokumentov, ki regulirata vzgojno delovanje šole (Vzgojni načrt, Pravila šolskega reda);
  • dokumenta sta bila predstavljena učencem in staršem z namenom dopolnitev z vidika vseh deležnikov;
  • razmejili smo vloge ključnih oseb v vzgojnih procesih (šola, družina, drugi pomembni odrasli) in zmanjšali občutek nemoči, ogroženosti ter nezaupanja v vlogo učitelja;
  • poudarili smo pomen realne kritike in pohvale, v medsebojnih odnosih pa zavestno krepili spoštljivost, zaupanje, sodelovanje ter zelo preprosto srčnost;
  • v šolskem okolju smo poudarili avtonomno in aktivno držo učitelja, ki učence sooblikuje v samostojne, odgovorne, prijazne ljudi – učitelj je vzgojitelj, ki pomembno vpliva na osebnostni razvoj otrok in tudi s tem postavlja temelje učinkovitega učenja ter družbe znanja.

V naslednjih dveh šolskih letih, 2018/2019 in 2019/2020, smo za prednostno nalogo določili vsebino »Digitalna pismenost in vzgoja za kulturno in varno rabo spleta ter elektronskih naprav«. Področje izboljšav je nastalo še pred t. i. kovidnim obdobjem, v razmerah, ko smo prepoznavali pretiran vdor tehnologij v življenje otrok. V ospredju so bile že prepoznane ali pa vsaj nakazane negativne posledice neselektivne rabe sodobnih tehnologij (otrokom dostopna mobilna tehnologija, spletne aplikacije in vsebine, katerih ciljna publika so pogosto prav mladi). Otroci in mladostniki odraščajo v digitalnem svetu, odrasli (starši, vzgojitelji, učitelji) pa jim počasneje sledimo. Zato je bilo nujno vzpostavljati zavedanje, da je del temeljne digitalne pismenosti tudi vzgoja za varno vedenje v spletnem okolju. Prednostni nalogi smo pristopili z naslednjimi aktivnostmi:

  • ocena stanja z vprašalnikom za učence (osredotočili smo se na populacijo šestošolcev, ki je v zgodnjem pubertetnem razvoju ter že izkazuje izkušnje s tehnologijami, tako z vidika zabave kot učenja);
  • ocena stanja z vprašalnikom za strokovne delavce s ciljem oceniti razumevanje in pomen digitalne pismenosti ter vzpostaviti ukrepe za izboljšanje stanja (npr. potreba po dodatnih znanjih, organizacija izobraževalnih vsebin za celoten kolektiv, novi didaktični pristopi z rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije);
  • roditeljski sestanki, v katere so učitelji razvojni stopnji primerno vnašali vsebine o spletni varnosti, vplivu tehnologij na zdravje otrok in na oblikovanje njihovih socialnih spretnosti, zmožnosti komuniciranja, naravnega gibanja ter kreativne izrabe prostega časa, pri čemer se je izkazoval pomen zgledov, ki jih otrokom dajemo odrasli;
  • uvajanje preventivnih izobraževalnih delavnic za učence, pri čemer smo sodelovali s strokovnjaki v okviru Safe.si, Zavoda Varni internet in Logout-a;
  • načrtovanje in izvajanje izobraževanj za šolsko osebje, ki ga je s krajšimi vsebinami omogočal šolski računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti, sodelovali pa smo tudi s strokovnjaki Arnesa (del izobraževanj je bil dostopen tudi v spletnih izvedbah);
  • učitelji so bolj intenzivno preizkušali didaktične možnosti za uporabo orodij, ki so bila uporabna za izvajanje pouka v učilnici ali zunaj nje, s tem pa so učencem približali številne izobraževalne možnosti, dosegljive že preko telefona (nenačrtno se je pospešen proces digitalizacije pouka pričel marca 2020, ko je prvič prišlo do daljšega zaprtja šol zaradi epidemije bolezni covida-19);
  • v obdobju 2018–2020 je Arnes apliciral projekt SIO–2020, ki je zagotavljal sofinanciranje računalniške opreme in posodabljanja internetnega omrežja preko storitve Eduroam – to je gostovanje z dostopom do interneta Wi-Fi za uporabnike na področju raziskav, šolstva in nadaljnjega izobraževanja; šola se je na razpis prijavila in do leta 2020 zelo posodobila šolsko informacijsko tehnologijo;
  • učitelji in starši so postali pozorni na problem nekontrolirane in dolgotrajne rabe telefonov – v šolskem prostoru smo zato omejili rabo telefonov (dovoljeno izključno za potrebe pouka), kar je terjalo dopolnitev pravil šolskega reda.

Prednostno nalogo v šolskem letu 2020/2021 je zaznamoval naslednji epidemični val. Težko je bilo napovedati, kaj se bo dogajalo glede preventivnih ukrepov. V širšem smislu je bilo delovno področje samoevalvacije še vedno usmerjeno na vzgojno delovanje, z usmerjenostjo na vedenje v digitalnem svetu in poudarkom na pridobivanju kompetenc za izvajanje ter vključevanje v pouk na daljavo, prednostno nalogo pa smo opredelili  kot »Digitalna pismenost in vzgoja za kulturno in varno rabo spleta ter elektronskih naprav in pridobivanje kompetenc za pouk na daljavo od 1. do 9. razreda.«

Že po prvi izobraževalni izkušnji na daljavo smo ugotavljali nekatere primanjkljaje, ki so se izkazovali na učnem in psiho-socialnem področju. Proces pouka na daljavo je zahteval snovno ter metodično-didaktično prilagajanje, spremenile so se značilnosti socialnih interakcij ter  motivacija za učenje, še posebej v okoliščinah dolgotrajne prepovedi zbiranja v šolah. Vse to predstavlja učni kontekst, ki mu je bilo potrebno namenjati dodatno pozornost. V postopku samoevalvacije smo:

  • analizirali teoretične podlage in zaključke ter usmeritve v preteklem šolskem letu,
  • načrtovali, izvajali in vrednotili dejavnosti za opolnomočenje učencev,
  • reflektirali izkušnje preko vprašalnika za učence in učitelje,
  • vključili ugotovitve iz raziskovalne naloge, v kateri so učenci raziskovali vpliv karantene na psihično in fizično počutje učencev,
  • predstavili smernice za novo šolsko leto v soodvisnosti in s prilagoditvami, ki bi jih še lahko zahtevali ukrepi v šolskem letu 2021/2022.

V zgodnjem jesenskem obdobju 2020 smo ponovno pripravili tehniške dneve za vse učence ter jih poučevali o rabi učne tehnologije v pogojih dela na daljavo, organizaciji učenja, samostojni rabi učnih gradiv, bontonu in varnosti v spletnem okolju. Šolanje je bilo po jesenskih počitnicah ponovno vzpostavljeno na daljavo vse do meseca februarja 2021, po tem so sledila obdobja karanten (posameznikov ali oddelkov).

Zaznan je bil upad učne motivacije v januarskem obdobju 2021 – rutino prilagojenega pouka so prekinile novoletne počitnice, razlike med učenci so se kazale tudi v povezavi z okoliščinami v domačem okolju. Del usmerjenega angažiranja razrednikov in drugih učiteljev so bile načrtne povezovalne in motivacijske aktivnosti, npr. družabne spletne igre, skupinska video srečanja oddelka ali posameznih skupin oddelka (pogovori, klepeti, igre z elementi učenja, socialne igre, prepevanje, pripovedovanje „karantenskih“ zgodb, igra Pa me vprašaj, kar želiš …), pisanje skupne zgodbe na razredni tabli (Padlet), kolaž oddelčnih izdelkov, vzpostavljanje kanalov za medsebojno pomoč in sodelovanje med učenci (npr. Viber skupina oddelka), predstavitev in obravnave posebnih tematik (spletna varnost, sprejemanje drugačnosti …), skupen klepet staršev, učencev in razrednika (po pobudi učencev), zasnova pouka na daljavo, ki je vzpostavljala možnosti za povezovanje/sodelovanje.

Učenci so obdobje pouka na daljavo ocenjevali preko vprašalnika, manjša skupina učencev pa tudi v okviru raziskovalne naloge. Zaznavali smo, da so se konceptu pouka na daljavo sicer prilagodili (niso izkazovali izrazito odklonilnega odnosa), pogrešali pa so običajne stike s sošolci, druženje s prijatelji, sam šolski prostor oz. učitelje, razlago učitelja v živo.

Nekateri dejavniki v domačem okolju so bili moteči, npr. slaba internetna povezava, manjša osredotočenost na pouk in učne aktivnosti. Večinoma so navajali, da so bili pri šolskem delu samostojni (raba tehnologije, branje in razumevanje navodil, razporejanje časa za šolske aktivnosti, sodelovanje na videokonferencah). Približno tretjina učencev je izrazila, da so bile naloge preobsežne, da jih niso uspeli dokončati ali jih pravočasno oddajati. Zanimive so bile tudi ugotovitve raziskovalne naloge. Čas, ki so ga učenci preživeli pred ekrani, se je izrazito povečal, saj je to od njih zahteval sam proces šolanja,  preko tehnologij so vzpostavljali stike z vrstniki, kar je omililo občutek osamljenosti zaradi omejitev pri fizičnem druženju. Zaključno spoznanje pa je bilo, da so za dobro psiho-fizično počutje zelo pomembni stiki z vrstniki in gibalne, športno-rekreativne aktivnosti, za katere so bili prav tako prikrajšani.

Ob koncu šolskega leta 2020/2021 smo upali naizboljšanje epidemičnih razmer in postopno umikanje preventivnih ukrepov, pedagoško presojo pa usmerili v smiselne organizacijske spremembe pri izvajanju pouka (npr. uporabnost sodobne učne tehnologije v učnem procesu, raba spletnih učilnic). Ob koncu šolskega leta je bila ponovno potrebna realna ocena snovnih primanjkljajev, veščin in socialnih spretnosti, ki sooblikujejo celovito osebnost ter mentalno in duševno zdravje posameznika.

Zaradi prepoznave nekaterih negativnih čustvenih doživljanj, ki so se dotikale dimenzije duševnega zdravja, smo v prednostni nalogi za šolsko leto 2021/2022 dali poudarek elementom čustvenega in duševnega zdravja učencev in učiteljev, saj so tudi slednji v pogojih epidemije doživljali številne pritiske. Poučevanje je nemalokrat zahtevalo kombinacijo didaktičnih pristopov v učilnici in na daljavo ter snovno prilagajanje, srečevali so se z nestrpnostjo, še posebej ob uvajanju nekaterih ukrepov, kombiniranjem delovnih obveznosti z osebnimi situacijami zaradi epidemije itd. Prednostno nalogo smo opredelili kot »Skrb za duševno zdravje – opolnomočenje v posebnih razmerah, pozitiven pogled na prihodnost, pomen gibalne aktivnosti in zdrave prehrane, občutljivost za zgodnje prepoznavanje stisk«.  Vsebina samoevalvacijskega procesa pa bo pripravljena ob zaključku leta 2022.

Besedilo: Milena Vidovič

(Skupno 91 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost