Osnovni sporočili projekta
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk prinaša dve osnovni sporočili. Poudarja pomen sestavljanja jedilnikov z lokalnimi sestavinami in pomen rednega zajtrkovanja.
Že od prve izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka naprej je ves čas v ospredju in najbolj izpostavljeno poreklo živil, ki morajo biti pridelana in predelana v Sloveniji. Letos bo torej že deseta generacija spoznala prednosti hrane, ki je bila pridelana v bližini in nima za seboj na stotine ali celo tisoče prevoženih kilometrov.
Zaradi zapletenih epidemioloških razmer se bo izvedba letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka z vsemi spremljajočimi dejavnostmi preložila na poznejši čas, ko bodo okoliščine izvedbo dopuščale. Kljub temu je bila vzgojno-izobraževalnim ustanovam podana pobuda, da 20. novembra del šolske ure namenijo dnevu slovenske hrane ter otrokom in mladostnikom prenesejo sporočilo, da je tudi doma zelo pomembno redno zajtrkovati. Na ta dan je lahko njihov zajtrk sestavljen iz živil Tradicionalnega slovenskega zajtrka, torej kruha, masla, medu, mleka in jabolka slovenskega porekla.
Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk izpostavlja slogan »Zajtrk z medom – super dan« in se vrača k svojim začetkom.
Tradicionalni slovenski zajtrk se je razvil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), na katero se je odzvalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in tako je zajtrk dobil širša izhodišča in okvir. Leta 2012 je bil s Sklepom Vlade RS vsak tretji petek v novembru razglašen kot dan slovenske hrane in na ta dan otroci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah že deset let zapored uživajo zajtrk, se stavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka.
Kako je med zaznamoval Tradicionalni slovenski zajtrk
Pred dobrim desetletjem so čebelarji pričeli z organiziranimi obiski otrok v vrtcih in osnovnih šolah, ki so naleteli na zelo dober odziv tako otrok kot njihovih vzgojiteljev in učiteljev, zato so njihove aktivnosti leta 2011 prerasle na vseslovensko raven. Tako je postala ena od rdečih niti Tradicionalnega slovenskega zajtrka tudi osveščanje o pomenu čebel, pridelkih iz čebeljega panja in o vlogi medu v naši prehrani. V tem duhu je ob jubileju izbran tudi letošnji slogan, ki se glasi »Zajtrk z medom – super dan!«.
Zanimivosti in dejstva o medu
- Med kristalizira, kar je naraven pojav, ki prej ali slej nastopi pri vsakem medu in ne vpliva na njegovo kakovost. Kristalizirani med lahko ponovno utekočinimo s segrevanjem v vodni kopeli do 40 stopinj Celzija.
- Medu nikoli ne dajemo v zelo vroč čaj, saj se v tem primeru uničijo bioaktivne snovi, kot so vitamini, encimi in minerali, prisotni v medu.
- Z uživanjem medu slovenskih čebelarjev skrbimo tudi za okolje, v katerem živimo, saj čebele z opraševanjem rastlin prispevajo k ohranjanju ravnovesja v naravi.
- Slovenski čebelarji pridelujejo med višje kakovosti z zaščiteno geografsko označbo, ki jo prepoznate po nalepki z zaščitnim simbolom.
Čebelarstvo je ena izmed najstarejših in najbolj tradicionalnih dejavnosti v Sloveniji. Ima zelo pomembno poslanstvo, saj so čebele z več vidikov ključne za opraševanje in obstoj rastlinskih vrst. Ravno opraševanje nam omogoča zadostno količino hrane ter vpliva tudi na količino in kakovost pridelkov.
Pomembno je, da so otroci s temi dejstvi seznanjeni že od malih nog in tako smo v okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk šolam in vrtcem priporočili, da po zajtrku izvedejo tudi naravoslovni dan, v okviru katerega lahko obiščejo npr. kmetijo, čebelarja, sadjarja ali živilsko podjetje, lahko pa tudi čebelarje, sadjarje ali druge pridelovalce in predelovalce hrane povabijo medse.
Letošnji plakat
je delo priznanega slovenskega ilustratorja Ivana Mitrevskega, ki idejno zasnovo pojasnjuje takole: »Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi potekal na šolah. A nisem narisal šolskih otrok. Namesto njih v ilustraciji nastopajo gozdne in domače živali. Izbral sem take, ki pogosto nastopajo v pravljicah, ljudskih pregovorih, stripih in slikanicah: volka, medveda, lisico, veverico, mačko, kosa, racaka in seveda čebele. Čebele sem pobarval s sivo barvo, saj gre za znamenite kranjske sivke. Medved je najbolj sladkosned, lisica je najbolj zvita, najbolj radoveden pa je veveriček, ki je zatopljen v branje, medtem ko ostale živali jedo zajtrk. To je pomemben detajl ilustracije. Mislim, da ne moremo gojiti kulture prehranjevanja ne da bi zraven gojili jubezen do knjige in besede.«
je izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke in mlade, pa tudi širšo javnost, o pomenu zajtrka v okviru zdravih prehranjevalnih navad. Prav tako je poudarek na izpostavljanju prednosti uživanja lokalno pridelanih živil, ki imajo kratke transportne poti in ohranijo bogato hranilno vrednost. Eden izmed ciljev je tudi izobraževanje in ozaveščanje otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da otroke spodbudimo, naj si na ta dan kar sami ali s pomočjo odraslih pripravijo zajtrk z živili, ki sestavljajo Tradicionalni slovenski zajtrk. To so kruh, maslo, med, mleko in jabolko.
V okrožnici Ministrstvo informira tudi o pripravljenih gradivih, ki so namenjena obeleženju dneva slovenske hrane. To sta plakat Tradicionalni slovenski zajtrk s sloganom »Zajtrk z medom – super dan« in zgibanka »Poštevanka je igra«.
Prosti čas lahko otroci namenijo tudi branju kakovostne otroške in mladinske literature na temo hrane in prehrane.
Zakaj je lokalna hrana pomembna?
Tradicionalna živila so se v lokalnem okolju razvila iz potreb in danih možnosti, torej podnebja, zemlje in drugih dejavnikov, zato je ravno lokalna hrana najprimernejša za posamezno okolje. Njene ključne prednosti so, da živila najhitreje in po najkrajši poti pridejo do potrošnikov, manj obremenjujejo okolje ter imajo višjo biološko vrednost, saj so pobrana ob svoji optimalni zrelosti.
Najbolj smo veseli, če šole in vrtci živila nabavijo neposredno pri kmetih, kmetijskih zadrugah ali živilskih podjetjih. Še bolj pa, če ti stiki prerastejo v trdnejše vezi in nabava živil za izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka neposredno pri pridelovalcih in predelovalcih preraste v oskrbo v oskrbo s hrano, preko celega ali večjega dela leta in ne samo na dan slovenske hrane.
Priljubljenost projekta potrjujejo tudi številke
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je postal in ostaja priljubljen, saj se na različne načine v aktivnosti vključujejo prav vse osnovne šole in vrtci. Po razpoložljivih podatkih za prejšnje šolsko leto so se sporočila Tradicionalnega slovenskega zajtrka prenesla na kar 88.000 otrok v 400 vrtcih in 192.000 učencev in učenk v skoraj 500 osnovnih šolah.
Z roko v roki s tradicijo
Tradicionalni slovenski zajtrk ni zajtrk, ki so si ga pripravljali naši predniki v etnološkem smislu, kljub vsemu pa so vsa uporabljena živila oziroma sestavine, torej kruh, maslo, med, mleko in jabolko, tradicionalne in so jih naši predniki v preteklosti uživali kot tradicionalne tudi v etnološkem smislu.
Vsebine lahko najdete tudi na spletni strani
Dober tek
Meta Maček, OŠP
