Teorija

Več o e-izobraževanju (Bregar, 2010) >>

Učno okolje Klobučar (Klobučar, 2018) razume širše, kot ga Bregar (Bregar, 2010), ki ga pogosto enači s sistemi za upravljanje izobraževanja (learning management systems – LMS). Poleg LMS, ki je ključni del za izvedbo izobraževanja, učno okolje vsebuje še dodatne vire, ljudi in tehnologije.

Sistem za upravljanje učenja (LMS, angleško Learning Management System) je program, ki je namenjen za upravljanje in dostavo učnih vsebin in virov študentom. (Wikipedia, 2020) Več>>

Funkcionalnosti LMS-ja so (neurejeno po različnih virih): jasno strukturiranje učne snovi (po didaktičnih standardih), individualizirana učna pot, testi, analitika, komunikacija na več načinov, varnost, podpora, preprostost, medobratovalnost …

Bolj razširjeni LMSji so: Moodle, Blackboard, .LRN, Coursera …

Monolitno učno okolje izhaja iz predpostavke, da je eno programsko orodje dovolj prožno, da zagotavlja celoten obseg funkcij, potrebnih za učinkovito učenje. V eni aplikaciji se poskuša vključiti vse možnosti (scenarije, potrebe) spletnega učenja. Monolitno učno okolje je primerno za formalno izobraževanje, saj je administracija lažja, hitrejša in tako bolj učinkovita. Učne aktivnosti so vnaprej določene in študentom večinoma ne dopuščajo veliko možnosti za samoorganiziranje učnega procesa in uporabo izobraževalnih orodij in virov izven sistema. (Klobučar, 2012).

Ohlapno povezano učno okolje je tudi ohlapno definirano. V osnovi je to nasprotno od monolitnega učnega okolja – več različnih orodij z različnimi funkcionalnostmi. Lahko bi rekli temu tudi modularno okolje. Ta oblika je primerna za priložnostno učenje. Želja obstaja, da bi se izkoristile prednosti takega učnega okolja tudi v formalnem izobraževanju.

Učna okolja se delijo tudi po drugih kriterijih.

»The design of teaching often integrates different theories of learning.« (Bates, 2016, str. 153)

Bates, T. (2016). Teaching in a Digital Age – Guidelines for designing teaching and learning

Bregar, L., Zagmajster, M., Radovan, M. (2010). Osnove e-izobraževanja. Priročnik. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Klobučar, T. (2012). Sodobne e-izobraževalne tehnologije,

Praksa

Ministrstvo ugotavlja, da je veliko šol že pripravilo možnosti in načrte izvedbe pouka na drugačen način. Pri tem predlagamo različne oblike vzgojno-izobraževalnega dela z uporabo:

– učbenikov, delovnih zvezkov, učnih listov in drugih učnih gradiv

– digitalnih didaktičnih pripomočkov: e-učbeniki, e-gradiva, portali z video vsebinami, mobilne aplikacije, spletne učilnice in druge e-skupnosti (socialna omrežja, video konference itd.). Pri tem posebno pozornost namenite varni rabi interneta.

Strokovni delavci naj pri svojem delu uporabljajo različna gradiva, ki so jih pripravili na Zavodu RS za šolstvo v Digitalni bralnici in iEkosistemu. Prav tako so jim na voljo primeri dobri praks in učni scenariji v okviru različnih nacionalnih in EU projektov (pedagogika 1:1, e-šolska torba), povezave do gradiv preko Slovenskega izobraževalnega omrežja ter strokovni članki na konferencah (npr. SIRIKT, VIVID, NAK, NAMA, KUPM ipd.) in revijah. Uporabne so tudi različne video vsebine (videolectures.net, portal ARNES), različni tečaji in gradiva na Evropske šolskem omrežju (npr. Teacher Academy) ter ostali portali z učnimi gradivi doma in v tujini.

 

Povezave na različna e-gradiva in e-skupnosti:

– e-učbeniki: https://eucbeniki.sio.si/

– e-gradiva: https://podpora.sio.si/e-gradiva/

– spletne učilnice oz. e-skupnosti učiteljev: https://skupnost.sio.si/

– varna raba interneta (SAFE-SI): https://safe.si/

– videokonference VOX: http://vox.arnes.si/

– projekt pedagogika 1:1: https://www.inovativna-sola.si/

– iEkosistem za izobraževalce: https://www.zrss.si/iekosistem/

– IKT smernice in druga gradiva za digitalno izobraževanje (npr. e-šolska torba) https://www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica

– članki in posnetki predavanj in delavnic konferenc SIRIKT 2006 – 2018 (Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT; za prejšnja leta kliknite na zavihek zgodovina): https://www.sirikt.si/

– Članki v zbornikih konference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi – VIVID: https://vivid.fov.um.si/zbornik/arhiv-zbornikov/

– Evropsko šolsko omrežje (rezultati projektov; Teacher Academy; e-skupnosti): http://www.eun.org/

 

Pomembne pa so »spletne učilnice«, ki jih upravlja Arnes. Te poganja LMS Moodle.

 

V projektu Inovativna učna okolja smo objavili kratka priporočila za pripravo šole na zaprtje in izvajanje pouka na daljavo.

Prvo pravilo: karkoli boste naredili, naj bo čim bolj enostavno!!

  1. A) Obveščanje staršev, učencev in učiteljev

važna obvestila naj bodo objavljena na šolski spletni strani, pouk na daljavo naj se izvaja v zaprtih spletnih okoljih (Moodle, O365, Google, …)

e-naslovi učiteljev naj bodo objavljeni na vidnih mestih

  1. B) Načrt izvajanja učnih aktivnosti na daljavo (ob zaprtju šole):

sprejeti odločitev na nivoju šole kje se bodo izvajale učne aktivnost (O365, Moodle, Googlove učilnice, spletna stran, …)

omogočiti digitalne identitete (AAI) vsem učencem (učitelji jo verjetno že imajo).

za vsak razred (ali predmet) ustvariti spletno okolje za sodelovanje in delo

ustvariti ustrezne spletne učilnice (v Moodlu ali Googlu) in vključiti učence, ali pa na vidno mesto vpisati ključe za vstop ali

v O365 ustvariti Teamse za posamezen razred/predmet (v katerem lahko potekajo učne dejavnosti) ali

V O365 ustvariti OneNote zvezke for Classroom, v katerem bodo učenci lahko tudi sodelovali, prejemali naloge, prebirali gradiva in podobno

Komunikacija v živo (predavanja, dajanje navodil, skupinsko delo) lahko poteka:

v Vox-u (vsi učitelji, ki imajo AAI identiteto lahko ustvarijo Vox sobe in vanjo povabijo učence) – Če katero od teh orodij ne bo delovalo uporabite drugo!

V teamsih lahko komunicirate z učenci preko vgrajene videokonference (možno je tudi snemanje in objavljanje posnetkov)

v meet.google.com

Skype

  1. C) Tehnična pomoč

določite osebe, ki bodo nudile začetno tehnično pomoč

določite komunikacijske kanale (e-pošta, forumi v spletnih učilnicah, družabna omrežja), kjer bodo učitelji in učenci lahko izmenjali vprašanja in rešitve

Koristni nasveti:

Ne pretiravajte z aktivnostmi za učence (učenci naj ne presežejo časa, ki bi ga porabili pri pouku v živo)

Dovolite si učiti drug od drugega

Postavite jasna pričakovanja in zahteve

Dovolite si delati napake in se iz njih učite

Ne jemljite se preresno. Naj se odvija …

Prisluhnite učencem (evalvacija, povratne informacije, …)

Pedagoški fakulteti v Ljubljani smo v sodelovanju z Arnesom angažirali študente računalništva, ki so v zelo kratkem času pripravili serijo video vodičev in infografik za uporabo spletne učilnice Moodle https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=10327
Okolje genially: https://www.genial.ly/
 Learning Apps: https://learningapps.org/
Izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah – usmeritve za preverjanje znanja 
Usmeritve učiteljem za pouk na daljavo – plakat
tinkercad
nekaj Scratch nalog
Hiša eksperimentov portal PIšek (na katerem lahko učenci poskusijo rešiti naloge iz tekmovanja. )
Video vodiči za digitalno ustvarjanje in programiranje Scratch e-učbenik za slikovno programiranje,

 

 

(Skupno 29 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost