- Raziskovalna naloga s področja tehnike in tehnologije
- Avtorici: Nika Planinšek in Petra Gotar, 7. b
- Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun in Jelka Potočnik
POVZETEK: V raziskovalni nalogi sva želeli opisati poklicno pot skodlarja Franca Potočnika ter njegovo skodlarsko delo; izdelavo skodel ter postopek prekrivanja streh in fasad pastirskih bajt s skodlami. Zanimalo naju je tudi, koliko je še skodlarjev v Sloveniji in kje še uporabljajo skodle razen na Veliki planini. Najprej sva si na povabilo Franca Potočnika ogledali pastirske bajte na Veliki planini, saj se je konec septembra čas za delo skodlarjev že zaključevalo. Potem sva raziskovali na spletu zapise o skodlarjih in skodlarstvu. V začetku decembra sva v Zgornjih Stranjah opazovali, kako Franc Potočnik izdeluje skodle. Tam sva nabrali tudi nekaj odpadnega materiala, ki nama je kasneje služil za izdelavo makete. Franc Potočnik se je skodlarstva naučil od svojih stricev Cirila in Jožeta Koželja iz Zgornjih Stranj. To delo opravlja že 30 let, od tega 20 let samostojno kot popoldansko obrt. Smreke za izdelovanje skodel naj bi imele premer približno 50 do 65 cm. Skodlar Franc Potočnik jih skupaj z gozdarjem izbere v ribniško-kočevskih gozdovih. Ko metrske kose debel pripelje domov, jih najprej z lupilnikom ostrga, potem pa z dvema sekirama iz njih cepi trikotne kose ali špevte, katerim odstrani sredico. Preostalim delom špevt najprej s sekiro šinklarico označi debelino skodel, potem pa jih po teh označbah razkolje. Skodle zloži na križ v visoko skladovnico in jih obteži, da se zravnajo in osušijo. Po nekaj mesecih jih že lahko uporabi za prekrivanje streh in fasad. Na strešno konstrukcijo najprej nabije deske debeline 25 mm in neprepustno folijo. Na to nabije letve (15 x 50 mm), ki naredijo zračni most. Prečno na letve nabije late (50 x 70 mm), na katere pribije skodle v dveh vrstah tako, da se prekrivajo. Za en m2 strehe porabi 24 skodel dolžine 1 m in širine 10 do 11 cm. Povprečna površina strehe bajt na Veliki planini znaša 115 m2, za kar potrebujemo 2760 skodel. Okrogla oblika velikoplaninskih bajt pozimi preprečuje zamete okoli njih. Če skodle niso izpostavljene vlagi, imajo daljšo življenjsko dobo (tudi do 30 let).
